Scolia

Dlakava skolija (Scolia hirta)

Red/ordo: Kožekrilci - Hymenoptera
Družina/familia : Skolije- Scoliidae
Rod/genus: Scolia
Vrsta/species: hirta

16-22mm
V poznem poletju se nekoliko pred izleganjem samic pojavijo samci teh velikih a miroljubnih os in s stalnim preletavanjem ozemlja, kjer se bodo izvalile samice čakajo da se lete pojavijo. Takoj ko se katera prikaže iz zemlje/komposta sledi parjenje. Po parjenju samica prične z iskanjem ličink skarabejev npr. zlatih minic, ki žive v tleh in kompostu. Ko samica skolije najde ličinko minice jo z želom omrtviči in na spodnjo stran ličinkinega zadka izleže jajčece iz katerega se razvije osja ličinka, ki živi kot zunanji parazit na ogrcu, dokler ga popolnoma ne izsesa. Nato si ličinka izdela kokon v katerem preživi zimo, spomladi pa se zabubi.

Dlakava skolija (Scolia hirta)-ličinka
Ličinka dlakave skolije kot zunanji parazit na omrtvičeni ličinki zlate minice

Dlakava skolija (Scolia hirta)-kokon
Kokon dlakave skolije ob ostanku izsesane ličinke zlate minice

Trichopoda

Muha goseničarka- Trichopoda sp. na listu kakija
Red/ordo: Dvokrilci/Diptera
Družina/familia : muhe goseničarke/Tachinidae
Rod/genus: Trichopoda
Vrsta/species: ??? (pennipes ali giacomelii)


Domovina te muhe goseničarke je Amerika, vendar so jo v 90h letih zanesli tudi v Evropo (Italija), in sedaj jo lahko srečamo tudi v Istri.
Odrasla muha je velika približno toliko kot hišne muhe (9-12mm) z oranžnim zadkom, črno žametasto glavo in oprsjem. Značilna je vrsta črnih resic na zadnjih nogah. Krila so temno obarvana.
Samice ležejo eno ali več majhnih belo sivih jajčec na površino telesa ličink in odraslih listnih stenic. V Evropo so jo zanesli predvsem za omejevanje populacij zelene smrdljivke (Nezara viridula) , ki je tudi pri nas pogost škodljivec od obale pa do Kraškega roba, kje dela škodo predvsem na poljih fižola, krompirja, paradižnika in paprike pa tudi v nasadih breskev in citrusov.
Iz jajčeca, odloženega na površino telesa stenice, se razvije žerka, ki se takoj zavrta v telo stenice in živi v stenici kot notranji parazit. V gostitelju preživi le ena sama žerka goseničarke, ki v gostitelju prezimi in si šele spomladi prevrta izhod na prostost, pri čemer stenica pogine, žerka pa se v zemlji zabubi. Iz bube se v pozni pomladi ali zgodnjem poletju izležejo odrasle muhe goseničarke.

Posneto 05. novembra 2005 v Istri (Dajla)

Trichopoda pennipes na listu kakija 21.10.2006 Muha vzgojena iz ličinke, ki je notranji parazit listne stenice Nezara viridula

Jajčeca goseničarke na listni stenici, iz katerih se razvijejo ličinke-žerke, ki kot endoparaziti živijo v listni stenici.

buba goseničarke Trichopoda pennipes

Red Ophion

Ophion (luteus)obscuratus

Red/ordo: Kožekrilci/Hymenoptera
Družina/familia: Pravi najezdniki - Ichneumonidae
Rod/genus: Ophion
Vrsta/species: (luteus) obscuratus

15-20mm
Prave najezdnike spoznamo po vitkem telesu, preščipnjenem pasu in dolgi leglici pri samicah. Ophion luteus je rdeče oranžni najezdnik, ki v pozno poletnih in jesenskih nočeh pogosto prilete na luč. V nasprotju z večino pravih najezdnikov, ima Ophionova samica kratko leglico, s katero leže jajčeca v gosenice različnih metuljev
Ličinke so notranji paraziti gosenic.

Tachinid fly

Red/ordo: Dvokrilci /Diptera
Podred/subordo: Prave muhe kratkorožke- Brachycera
Družina/familia: Goseničarke – Tachinidae
Rod/genus: Mintho
Vrsta/species: rufiventris
11 - 12 mm
Parazitoid gosenic metuljev - Lepidoptera - Pyralidae

Hoverfly

Trepetavka-Myatropa florea

Red/ordo: Dvokrilci /Diptera
Podred/subordo: Prave muhe kratkorožke- Brachycera
Družina/familia: Trepetavke – Syrphidae
Rod/genus: Myathropa
Vrsta/species: florea

12-16mm
Korista žuželka - odrasli opraševalci rastlin, ličinke žive tudi v kompostu

Myatropa florea je muha trepetavka (Syrphidae). po obliki telesa podobna muham kalnicam - Eristalis tenax- iz iste družine. Odrasle muhe videvamo od pomladi do jeseni na različnih cvetovih, kjer se hranijo z medičino. Na oprsju lahko opazimo rumeno črni vzorec, ki naj bi z veliko domišljije predstavljal stilizirano človeško lobanjo podobno vzorcu, ki ga ima tudi metulj smrtoglavec na oprsju, ravno tako lahko v vzorcu vidimo obliko netopirja. Osebek na sliki je samica. Pri samcu, se velike oči na temenu stikajo. Ličinka živi v vodi in diha skozi dolgo cevko na zadnjem koncu telesa. Cevka sega do površine vode, tako da ličinka lahko diha atmosferski kisik, vseeno pa ličinka ni pravi vodni organizem saj lahko živi tudi v kompostu in vlažnem lesu. Zaradi dolge cevke na zadnjem delu telesa – repu so ličinke znane kot podganjerepe ličinke.